Najnovejsi “projekt” je analiziranje blogov, njihove zgodovine, pomena, prihodnosti, uporabnosti in ohh in sploh vsega, kar je z njimi povezano za 1.500 besed dolg esej.Pa ce se vrnemo v zgodovino … leta 2001 je bila prva oseba, ki je bila odpuscena zaradi pisanja na blogu Heather Armstrong … nedolgo nazaj se ji je pridruzila stevardesa Ellen Simonetti. Pa sem nato zajadrala na blog od neke druge stevardese, ki je uvedla varnostne mehanizme:

The stories are pretty much true. The names, dates, places, and some of the details have been changed. Because no one wants to get fired or sued.

Ampak ni point v tem! Bolj zanimivo je njeno pisanje in izseki is njenega vsakdanjika, npr.: What would you like to drink? p.s. poglej prvi komentar

p.s. look at this Her head!Crkujem od smeha in to v knjiznici!

Aja, zakaj sem v knjiznici … porabila sem omejeno kolicino prenesenih podatkov (3GB) v treh dneh … pa sem na Internetu lahko le se tukaj ahh, vsaj sedi se tukaj bistveno bolje …

OK, zadeva je taka, da sem od prejšnjega sporočila že bila 4 dni doma (no, glede na ure dobre 3). Od četrtka do nedelje – vsekakor prekratko za vse zaželjeno, sta bila pa vmes 2 popolna dneva … thanks to … you know who you are

Aja, nič še nisem napisala o zaključku tistega tečaja angleščine in prvi selitvi … pa pojdimo lepo po vrsti. V ponedeljek smo imeli še predstavitev projekta, vsak je predstavil svoj del projekta, moja je bila metodologija, o kateri se težko govori več kot nekaj minut.

Prezentacija projekta – metodologija.

Pa sem razlgala o čem bom govorila, potem razložila vse o našem extra kompliciranem vprašlniku in obdelavi podatkov z SPSS (ki ga btw sploh nismo izkoritili za vse kar ponuja, ker pač ni bilo potrebno in ker noben od mojih kolegov ni imel dovolj firbca, da bi rekel ja na mojih 10 predlogov). Meni je nazadnje ostalo branje in popravljanje vsega teksta – tako da smo dobili “near native speaker use of language” ampak vsega pač človek ne more črtati in ponovno napisati – še posebej ker je skupinsko delo. Well tako smo potem v ponedeljek vsi predstvili svoje projekte pred ocenjevalcem, ki smo ga tisti dan prvič videli. Fotka je spodaj, videoposnetka pa ne bom objavljala tukaj – ahh, ga še sama ne morem gledati. Bo šel v arhiv

No potem torek smo imeli prost … pravzaprav je bilo cel dan skkanje naokoli in spreminjanje naslova v banki, knjižnici, Medical centru, zvečer sem pa pomgla pri selitvi ene od sosed Kitajk v sobico sredi mesta, kjer sem tudi prespala po tem, ko so nas v sredo zjutraj vrgli ven iz sob.
� e nekaj fotk od selitve:

Xiao Qi (Phoebe) in Only.

Parkirišče pred blokom.

Blok v katerem smo bili cel september.

V sredo smo dobili še rezultate in poslušali zaključne govore. � e prej pa nekaj fotk z zadnjega skupnega kosila – zaradi teh kosli zdaj že dobro ločim Kitajce od Japoncev! hehe

Zadnje kosilo v jedilnici.

Zadnje kosilo v jedilnici (pogled z druge strani).

Zaključni govor.

No, potem sem v sredo prespala pri Xiao Qi (izg. � au či), ker je šla ona v London za nekaj dni, v četrtek ob 5.10 pa sem že bila na vlaku za Stansted (1 prestop v Ely-ju), pa mimo Cambridga do letališča. Prišla ravno prav in potem polet v Celovec.

Seveda sem prišla iz sončnega vremena na dež, ampak v nedeljo se je pa tudi to obrnilo – iz dežja na sonce.

No, v nedeljo naj bi me tukaj čakala pripravljena soba, ampak temu sveda ni bilo tako. Only naj bi že v soboto dobila moj ključ, ampak glede na njene sposobnosti razumevanja, se mi je kar zdelo kaj se bo zgodilo. Problem je bil pa nekje drugje. Mojo sobo so oddali nekemu drugemu študentu za nekaj dni, ampak se še ni izselil, tako sem dobila neko sobo v pritličju, smrdečo po cigaretah (dar prejšnjega stanovalca) in z ogromno razpoko na stropu iz katere je kapljala voda ko se je zgornji sosed začel tuširati.
Dokaz:

Leak v sobi No. 2.

Nova soba v Westbridge House – No.2.

Westbridge House No.2 – pogled z druge strani.

No, tudi to sem preživela, šla spat in vstala že okoli 7. Ponedeljek je bil tudi prvi dan, ko smo se morali prikazati na oddelku. In uvod je potekal skupaj s študenti Information and Knowledge Managementa ter Information and Library Managementa. Za Electronic Publishing nas je bilo 10 – 3 Angleži, 4 Kitajci, ena Grkinja, jaz pa še ena nedoločljiva – bom izvedela v prihodnjih dneh. Eden izmed Angležev pa je slep!
Dali so nam vse informacije v zvezi z delom na oddelku, kako delujejo računalniki in mreža, kako lahko tiskamo (na kampusu je cena za čb print 5p – na oddelku 2p in za barvni print na kampusu 55p, na oddelku 5p – torej se splača printati še posebej fotke.
Je pa na oddelku več kot 100 računalnikov – 1 laboratorij (razdeljen na 4 dele) z Windowsi XP in en manjši laboratorij z Maci za naše potrebe.

PC Lab št. 1 in 2 (3 in 4 sta za pregrado).

Mac Lab na faxu.

Pa še nekaj fotk z oddelka:

Foyer oddelka.

Hodnik na oddelku.

Oglasna deska na oddelku.

Ena od predavalnic, ki je ne bomo nikoli uporabili, ker je “prevelika”

Profesorji na oddelku.

Po koncu vseh predstavitev pa nazaj v sobo in dogovarjanje za selitev. Definitivno ne bi ostala v tisti sobi, počakati je bilo samo še treba, da se izprazni moja prvotna soba. Zato sem selitev preložila na večer in šla v šoping (kar 3x sem prinesla stvari – hehe kot veverica) – na koncu je bilo v moji sobi vsaj 15 kilogramov prtljage več … od skodelic, kroznikov, kuhalnic, posod za shranjevanje, obešalnikov, hrane, vode, vzglavnikov, grelnika vode in celega kupa drugih drobnarij. Nato pa selitev 2 nadstropja višje v podstrešno sobico. Nato 3 ure in pol odpiranja kovčkov in praznenja vreč in šele nato skodelica čaja in sedenje na postelji za računalnikom.

� e nekaj fotk sobe takoj po vselitvi (zdajšnje stanje naj bo še skrivnost … ampak zgleda bistveno bolj prijazno):

Prvi pogled po selitvi na sobo na podstrešju.

Računalniški kotiček.

Majave omare …

Internet povezava deluje hihi (::zastonj::)

Ta teden je bil v znamenju novega albuma BJ, zadnjih predavanj, končnega izpita, ki je trajal več kot 3 ure, obiska Norwicha in zadnjih popravkov našega projekta.
Bon Jovi – Have A Nice Day

Končno spet en album, ki se ga da poslušati cele dneve …pa še veliko ceneje se ga da dobiti tukaj – v primerjavi s ceno v Big Bangu.

Zanimivost tedna – ženski hokej na travi, ki je tukaj eden izmed zelo priznanih športov … danes sem gledala tekmo … in je veliko bolj zanimivo kot pa nogomet. Samo še ena neznanka – zakaj na igrišče pred začetkom tekme zlijejo več hektolitrov vode … da vse lažje teče oz. drsi? No, se bom pozanimala.

Za ta vikend smo imeli na razpolago Norwich, Lincoln, London in še eno manjše mestece. Norwich je najbolj oddaljen – 3 ure in pol z avtobusom v eno smer, tam pa nič kaj extra zanimivega za pogledat. Zadnja možnost je vedno shopping …

Tokrat sem ga raziskovala skupaj s Kitajko Dani, ki se ni želela izgubiti … jaz pa edina z zemljevidom …

Dani

Norwich je bil pred nekaj stoletji drugo največje mesto v Angliji z močno razvito obrtjo, a so ga kasneje prehitela industrijsko bolj razvita mesta na severu (Birmingham, Manchester …). Njegovi začetki so opisani na spodnji fotografiji …

Normanski Norwich. Bistveno drugacen kot je danes (izjema je seveda grad).

Ima tudi eno najbolje opremljenih in organiziranih knjižnic, kar sem jih kdajkoli videla. Spodaj je nekaj fotografij, tukaj je pa še link do njihove spletne strani.

Vhod v knjižnico.

Predprostor v knjižnici.

Oddelek s CDji.

Oddelek s CDji in računalniki.

Notno gradivo (1/16).

Na levi strani hodnika – notno gradivo.

Del drugega in tretje nadstropje knjižnice.

Po knjižnici je sledil ogled gradu – samo od zunaj, ker je 5 funtov pa res malce preveč.

Grad

Vhod v grad.

Zunanji zidovi gradu.

Za konec pa še ogled katedrale v kateri je imel zbor z orkestrom ravno vaje za večerno Bachovo mašo.

Katedrala

Labirint

Notranjost katedrale.

Za danes smo imeli zopet na izbiro štiri destinacije: Oxford, Liverpool, Bath in Cardiff … ker sem šla prejšnji teden v Cambridge, me tokrat ni mikalo v Oxford, …..pool in bath sta pa izpadla iz tekmovanja … ostal je Cardiff in tudi ta bi se skoraj izmuznil, ker sem dobila zadnji sedež na busu.Ker je bilo vožnje za več kot 3 ure, nam je tam ostalo samo malo manj kot 6 ur. Ravno dovolj za krajši ogled mesta – najprej do stadiona Millenium … p.s. ima 72.500 sedežev!

Millenium Stadium na desni.

Millenium Stadium.

… zatem pa po glavnih ulicah in (glavnih) trgovinah, zopet v WHSmith po Divo – V Loughboroughu je še nisem videla ccc – in na ogled Nacionalnega muzeja in galerije.

Park pred muzejem in galerijo.

Imajo par krasnih impresionističnih slik – poslastica … Monet … mmmmm San Giorgio Maggiore by Twilight, 1908 mmmm gledala kakih 15 min … ostalih 7 pa malce manj časa.

Zatem pa še en obhod mesta in 3 ure vožnje nazaj … po 15 min je cel bus spal … hehe

Z našim raziskovalnim projektom kar dobro napredujemo, ampak še vedno se čudim, kako da nihče v naši skupini nima kaj več znanja o raziskovanju. Vprašalnik smo nekako spacali skupaj huh kako je ljudi včasih težko prepričat. Če ima kdo željo po raziskovalni žilici, si ga lahko ogleda.
questionnaire.doc

No, potem smo si razdelili delo in je vsak prosil 10 ljudi za sodelovanje … včeraj so bili vprašalniki končani (eden se je sicer nekje izgubil, ampak saj je vseeno) … in začeli so potekati pogovori kako ga bomo analizirali … meni se kar začelo vrteti v glavi, ko so začeli govoriti o preštevanju in tabelah v Excelu … brrrrrrr …. in da naj bi to celo delali skupaj … pha, saj skupinsko delo je ok, dokler so od njega kakšne koristi ne pa kar samo po sebi … tako da sem sama prevzela analizo podatkov z SPSSom – na koncu se je izkazalo, da imamo preko 60 spremenljivk … ja, kar delajte peš … še naslednje 3 mesece. No, skratka rezultati so bili gotovi v 2 urah in pol, v nedeljo se pa še enkrat dobimo, da določimo kaj bo šlo v poročilo in kaj ne.

[Bljak kotiček]
Nekaj stvari tukaj mi gre pa tako na živce, da bom začela bljak kotiček. Hrane sploh ne bom omenjala, ker jo imam že vrh glave – v začetku naslednjega meseca bom sem uvozila nekaj kil užitnih stvari – obstajajo pa tudi druge cvetke.
� t. 1: Umivalniki in ločena mrzla in topla voda.
Ok, ta angleški izzum moti zgleda vse moje “sošolce”. Brazilka je celo pogruntala rešitav, ampak to prihranimo za kasneje. Najprej opis problema.
Če pogledate na spodnjo sliko, lahko vidite tipični angleški umivalnik.

Tipicni predstavnik umivalnikov.

Mrzla in topla voda sta ločeni in tečeta vsaka iz svoje “pipe”. In če si želiš umiti roke s toplo vodo, moraš seveda natočiti določeno količino mrzle in tople vode v umivalnik, pred tem pa seveda zatesniti odtok. Angleži to obvladajo in jim je to opravilo povsem “naravno”. Mi pa tako radi samo odpremo pipo in želimo da teče voda kakršno si želimo …. EE EEeee tukaj to ne bo šlo. Marta iz Brazilije je predlagala, da se da narediti luknjo v plastenki na dveh koncih, jo natakniti na pipi in ven teče mešanica obeh – nisem še sprobala … bom raje posvojila angleški način …

Ampak to ni edini “izum” angležev kar se tiče mešanja mrzle in tople vode. Spodaj si lahko ogledate še par primerov.

Uravnavanje tople vode.

Topla voda št. 2

Včeraj na netu odkrila tudi, da ima časnik The Guardian od 26. spetembra brezplačen dostop do svojih izdaj v elektronski verziji. Link: http://digital.guardian.co.uk/

Aja, pa z gsm-om ne bom več imela problemov … mojega modela še vedno niso dobili in še vedno niso vedeli, kdaj in če ga sploh bodo. Pa sem se odločila za nekega drugega – še enkrat dražjega …

Pa band Bon Jovi bo v torek izdal novo ploščo. Singel je kar visoko na lestvicah, album je pa možno poslušati na: http://www.strippedmusic.com/sneakpeek/� Naslednje leto pa turneja po Evropi – upam, da poleti …

Današnji dan ne bi bil nič posebnega, če nas ne bi že dvakrat iz sob vrgel požarni alarm – najprej smo seveda mislili, da gre za vajo, ker so nam ga napovedali že prejšnji teden, ampak izkazalo se je, da ni bila samo vaja. Po prvem smo prišli vsi ven po kakšnih 10 min – nekateri v pižamah, drugi s knjigami v rokah, tretji na pol oblečeni, četrti pa sploh niso hoteli ven, čeprav je zvok, ki ga producira alarm tako predirljiv, da bi ga lahko opisala kot neznosnega.
No, po 15 minutah stanja pred stavbo so ga uspeli izključiti in začelo se je zasliševanje “krivcev”, ki jih seveda ni bilo. Itak nihče ni nič vedel in nazadnje je ostalo pri opozorilu, da je prepovedano kuhanje in kajenje. p.s. krivo naj bi bilo kuhanje v prvem nadstropju našega vhoda. Gremo nato noter in čez 15 min zopet isti zvok alarma … tokrat smo bili zunaj v minuti, upravnik je bil zraven v naslednji minuti in tokrat so ga izključili v 5 min – nam se je seveda že smejalo … zgleda, da tisti, ki je kriv za prvi alarm ni uspel skuhati svoje večerje do konca … in ga je med nadaljevanjem kuhanja sprožil še enkrat hehe heheDanes smo tudi končali vprašalnik za naš projekt … tokrat me vsaj niso spravili ob živce kot prejšnjič, ko smo morali oddati osnutek in so se moji “sodelavci” izkazali za popolnoma nekompetentne – tako pri metodologiji kot pri pisanju v angleščini, še prepisovanje z lista papirja jim vzame veliko časa, ker se organizirajo tako, da nekdo bere, drugi pa zapisuje vmes pa še iščeta sopomenke in brskata po slovarju kaj pomenijo besede, ki jih ne razumeta. Zdaj raje rečem, da se bomo posvetovali s tutorjem, pa naj on pove kako bi bilo najboljše, ne pa da popravljam njihove napake in neprimerne izraze. Mi vzame manj časa in živcev. Ahh, le kako bo izgledalo ko bomo začeli s pisanjem … raje ne pomislim.